V splošnem velja, da so prevajalske storitve v veliki meri odvisne od gospodarstva, saj so prav podjetja tista, ki veliko povprašujejo po prevodih. V zadnjih letih beležimo tako v Sloveniji kot v tujini znatno gospodarsko krizo, ki je pomembno vplivana tudi na jezikoslovne storitve. Kljub temu pa je mogoče reči, da jezikoslovne storitve ne spadajo med najbolj ciklične panoge, kamor npr. spada avtomobilska industrija (ciklični gospodarski sektorji so tisti, ki so najbolj občutljivi na recesijo). S tega vidika so jezikoslovne storitve, kot so prevajanje in lektoriranje manj odvisne od gospodarskih gibanj v primerjavi z� že zgoraj omenjeno avtomobilsko industrijo.

O prevajanju obstaja vrsta različnih teorij, ki se lahko med seboj deloma tudi izključujejo. Razlike pa gre morda iskati ravno v tem, da dajejo različne znanosti in vede prednost različnim ravnem besedila. Tako je na primer pri prevajanju pogodb in drugih pravnih besedil temeljnega pomena natančnost, pri prevodih literarnih ali marketinških besedil pa je več variabilnih elementov, ki jih prevajalec lahko izpusti oziroma napiše na drugačen način, saj je pomembnejše, da je prevod po učinku na bralca enak originalu, ne gre pa toliko za natančnost.

Nekako je najbolj logično, da sta v procesu prevajanja zajeti dve strani in sicer stran naročnika oz. kontaktna oseba iz te smeri in stran prevajalca oz. prevajalec ali prevajalska agencija. Na začetku projekta je najbolje, če se določi neko izhodiščno točko, ki je bistvenega pomena. Ta točka pa zajema več zadev in sicer – jezik, v katerem je besedilo, katerega se potrebuje prevod, napisano in jezik, v katerega mora biti besedilo prevedeno. Posameznik oz. naročnik mora potem najti primernega prevajalca ali prevajalce in skleniti dogovor o sprejemu naročila.

Država je zelo velik naročnik prevajalskih storitev in tako tudi vpliva na količino prevodov v posamezni jezik. Predvsem gre za razog, da je naša država vključena v številne mednarodne organizacije in zveze. Zagotovo je ena najpomembnejših Evropska unija. In zaradi te povezanosti, se številna besedila prevaja v angleški in druge evropske oziroma svetovne jezike.Zanimivo je tudi, da ima Evropska Unija svoj prevajalski servis, ki spada med največje prevajalske agencije na svetu.

Pri literarnem prevajanju gre za zelo specifično vrsto prevajanja. Če je pri prevajanju znanstvenih in tehničnih tekstov neposreden pomen zelo pomemben in kononativne ravni ni potrebno nujno ohraniti, so pri literarnih tekstih pomembni tudi zven in ritem besedila. Zato je pomembno, da pri literarnih tekstih dosežemo iste učinke tudi v ciljnem jeziku, kar pa zahteva od prevajalca višji nivo kakovosti in obvladanja jezika. Za literarne tekste je tako še dodatno pomembno, da stranka za prevod svojega besedila res pridobi dobrega prevajalca, ki bo pri prevajanju dosegal zgornje kakovosti.

V poletnih časih je razumljivo nekoliko manj povpraševanja po prevodih saj je veliko ljudi na dopustih in zato seveda upade povpraševanje tako fizičnih oseb kot povpraševanje podjetij po prevodih. V podjetjih tudi zato, ker se čez poletje večinoma ne začenjajo ali na polno delujejo projekti, ki pogosto privedejo do povpraševanja po prevajanju. Je pa zato iz tega razloga nekoliko več povpraševanja po prevodih v času ko se ljudje spet vrnejo z dopustov.

Za prevajalce v trenutnem ekonomskem okolju velja, da pri svojih naročilih niso tako močno izpostavljeni ekonomskemu okolju, kot v primeru, če bi bili zaposleni v enem izmed najbolj problematičnih sektorjev, npr. avto industriji ali finančni industriji. Se pa seveda pozna pri naročilih predvsem pri tistih podjetjih, ki so izvozno usmerjena saj imajo zaradi globalnega ohlajanja gospodarstva manj naročil in zato potrebujejo tudi manj prevodov in to posledično pomeni tudi manj povpraševanja po storitvah prevajanja oziroma storitvah prevajalcev. Ta situacija bo verjetno trajala še kar nekaj časa, saj se za krizo zdi, da ne bo zelo hitro ponehala, kot je sprva kazalo.

Pod strojnim prevajanjem besedil pojmujemo avtomatizirano prevajanje besedil, ki običajno poteka tako, da računalnik sledi nekemu sistemu pravil. Ravno to oslanjanje na sistem pravil je tisto, zaradi česar daje strojno prevajanje tudi danes, po desetletjih razvoja še vedno inferiorne oblike prevodov v primerjavi s človeškimi prevodi. Jezik je namreč tako kompleksna in obsežna tvorba oziroma sistem, da ga enostavno ni moč popolnoma prevajati samo na podlagi določenega sistema oziroma skupine pravil. Za večji napredek pri strojnem prevajanju bo zato potrebno narediti tudi kakšne drugačne korake.